B1 Krajinska genomika – pristop za trajnostno gospodarjenje z gozdovi
Ohranjanje gozdnih genskih virov (GGV) zahteva izvajanje dobro načrtovanih strategij, vključno z gospodarjenjem s populacijami gozdnega drevja (sestoji) in proizvodnimi nasadi ter programi za genetsko izboljšanje. Strategije ohranjanja GGV so odvisne od narave materiala (npr. drevesnih vrst), časovnega razpona, posebnih ciljev (gospodarjenje) in obsega programa. Cilj dejavnosti B1 je oceniti možnost ohranjanja genske variabilnosti gozdnih sestojev skozi čas v zvezi s sonaravnim gospodarjenjem z gozdovi. Akcija B1 prvič uporablja kombinacijo dveh analiz v različnih evropskih tipih gozdov (EFT – European Forest Types): tradicionalna analiza gozdne strukture z uporabo podatkov iz gozdnih inventur in prilagodljiv pristop krajinske genomike z nevtralnimi in adaptivnimi molekularnimi markerji (nSSR in SNP v kandidatnih genih). Da bi dosegla svoj cilj, so dejavnosti B1 razdeljene na 3 sklope.
B1.1 Analiza gozdnih ploskev. Implementacija usklajenega sistema monitoringa gozdov, ki zagotavlja ustrezne kvalitativne / kvantitativne informacije. Terensko delo se bo izvajalo na ploskvah (2500-5000 m2). Določeni in izmerjeni bodo naslednji parametri: lokacija živih dreves, velikost dreves (premer – DBH in višina), standardna prostornina, razredi krošnje in / ali razpadanja. Podatki bodo shranjeni v podatkovno bazo.
B1.2 Genetske analize. Analiza bo izvedena na odraslih drevesih, izbranih v skladu s posebnimi značilnostmi (B1.1) tako, da je sorodstvo med posamezniki čim manjše. Porazdelitev nevtralne genetske variabilnosti ni nujno enaka porazdrelitvi variabilnosti, ki omogoča prilagajanje na spremembe v okolju. Na porazdelitev nevtralne genetske variabilnost vplivajo demografski dejavniki medtem ko je adaptivna variabilnost pod vplivom naravne selekcije. Pri raziskovanju vzorcev adaptivne genetske variabilnosti je potrebno upoštevati porazdelitev nevtralne genetske variabilnosti, ker lahko le ta maskira signal adaptivne variabilnosti. Za oceno pestrosti adaptivnih lastnosti bodo korelirane okoljske in genetske spremenljivke: analiziranih bo skupno 20 populacij (do) petih drevesnih vrst v različnih evropskih gozdnih tipih v treh sodelujočih državah.
B1.3 Krajinska genomika. Uporaba podatkov iz B1.1. in B1.2 za določitev prostorske genetske strukture naravnih populacij bo pomagala pri odkrivanju povezav med porazdelitvijo alelov in okoljsko variacijo. Uporabljeni bodo pristopi krajinske genomike in GIS, STRUCTURE, GENELAND in modeli distribucije alelov. Zbrani podatki bodo centralizirani, za oblikovanje združene baze podatkov za analizo vzročno-posledičnega razmerja med podnebnimi spremenljivkami in parametri biotske raznovrstnosti. Ti rezultati bodo uporabljeni za določitev / razvoj ukrepov, določitev pragov za gospodarjenje ob upoštevanju genetike / genomskih načel za dolgoročno evolucijo / prilagodljivost. Pripeljali naj bi do usklajenega seznama parametrov, potrebnih za izvajanje pristopa krajinske genomike v DCU – Dynamic Genetic Conservation Units in drugih gozdovih.
Te dejavnosti bodo omogočile ustrezno ohranjanje in uporabo GGV, ki je del trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Predlagani pristop je inovativna metodologija, ki se bo uporabljala pri gospodarjenju z gozdovi. B1 je potreben za zagotovitev podatkov in informacij za izvajanje ukrepov B2, B3 in B4.